Burrito je gotovo najbolj prepoznavna jed mehiške kuhinje. V pogreto tortiljo zavite zelenjavno-mesne dobrote, ki se dopolnjujejo z raznimi omakami, skrbijo, da se sline cedijo širom sveta. Danes poznamo nešteto različic burrita, saj ga malodane vsaka restavracija pripravlja po svoje. Tudi skrivnosti “maminih” kuhinj pa so praviloma namenjene zgolj ožjim družinskim članom.
Teorije o izvoru imena
Burrito je pravzaprav španska pomanjševalnica za besedo osel. Etimologi menijo, da ni tako poimenovan zato, ker bi bil videti kot osel (niti ne zato, ker bi bilo kdaj uporabljeno oslovsko meso). Bolj se nagibajo k razlagi, da je tesno zapakiran in zvit burrito videti podobno kot paketi, s katerimi osle oprtamo, iz česar se je pojavilo poimenovanje.
Najbolj popularna različica izvora imena izhaja iz preloma 20. stoletja. Takrat je ulični prodajalec z imenom Juan Mendez začel prodajati hrano v mehiškem mestu Juarez. Zaloge je vsak dan na ulico prinašal s pomočjo osla. V nekem trenutku se je odločil, da bo domače jedi ohranil na toplem tako, da jih bo tesno zavil v ogromno tortiljo iz moke … dokler ni ugotovil, da je to dokaj dober način za serviranje sestavin.
Ni težko predvidevati, zakaj je bila tržnikom zgornja zgodbica bolj pri srcu, kot verjetnejša razlaga izvora. Mehiški slovarji besedo namreč datirajo v leto 1895 … več kot desetletje preden je Juan Mendez ustanovil trgovino v Juarezu. V Diccionario de Mexicanismos namreč najdemo geslo burrito. “Priljubljen živilski izdelek v osrednji mehiški zvezni državi Guanajuato, sestavljen iz valjane tortilje, napolnjene z mesom in drugimi sestavinami.”
Burrito, Bracerosi in Richard Nixon
Za svetovno prepoznavnost se burrito lahko predvsem zahvali Američanom, ki so ga vzljubili v 50-ih letih prejšnjega stoletja. Prvi burritosi so se v ZDA pojavili zaradi “bracerosov“, delavcev migrantov, ki so za kosilo dobili burrito. Šefi so spoznali, da jih je enostavno narediti in spakirati, vendar pa so gojili zmotno prepričanje, da jed njihovim delavcem tudi ugaja. “Bracerosi” nad jedjo niso bili navdušeni. Poznali so namreč razlike v kvaliteti pripravljenega burrita – občutno razliko naredi že koruzna ali pšenična tortilja. Američani pa so na drugi strani jed oboževali, saj boljše različice enostavno niso poznali.
Burrito je hitro našel dom v južni Kaliforniji, s tem pa se je odprla pot do vplivnežev in ustvarjalcev okusov v celotni kulturi. Kalifornijec Richard Nixon je bil prvi, ki je burrito pripeljal celo v Belo hišo, izum Duana R. Robertsa, ki je prvi zamrznil burrito, pa je priljubljenega “oslička” dokončno poslal na vse konce sveta.